Veliko ljudi pozna izraz "volčji tek". Ime izvira iz bolezni kože volka, ki se medicinsko imenuje intertrigo. To je površinska kožna bolezen, ki jo povzroči trenje kože med gibanjem.
Kakšna je opredelitev pojma intertrigo?
Intertrigo je površinsko draženje in razpad kože. Vzrok za to stanje kože je drgnjenje vlažnih delov kože.
Kateri so simptomi intertriga?
Intertrigo povzroča poškodbe zgornjih plasti kože zaradi trenja. Najbolj značilni simptomi te kožne bolezni so:
- rdečica in oteklina
- srbenje in mravljinčenje
- pekoč občutek, predvsem ob potenju
- bolečina, zlasti ob dotiku
- izcedek s krastami
- Pustule in topoli
Ni nujno, da se pojavijo vsi simptomi. Običajno se intertrigo začne z rdečo in oteklo kožo na prizadetem območju. Če teh področij ne zdravimo, se lahko simptomi še poslabšajo. Posledično se pogosto pojavijo okužbe z bakterijami ali glivičnimi kvasovkami, kot je Candida albincans.
Kaj je vzrok za intertrigo?
Intertrigo je okužba kože, ki jo povzroči stik s toplimi in vlažnimi deli kože. Zaradi vlažne toplote je koža bolj občutljiva. Če se ti predeli med gibanjem, kot so hoja, pohodništvo ali tek, drgnejo drug ob drugega, pride do odrgnin, ki se lahko okužijo.
Na katerih delih telesa se intertrigo najraje pojavlja?
Kožni volk se razvije na mestih, kjer se vlažna koža lahko drgne druga ob drugo. Zato so še posebej prizadete kožne gube. Mesta, ki so izpostavljena tveganju za intertrigo, so:
- V dimljah se trebuh in stegna združijo, zato se pri sedenju na koži pojavijo gube.
- Pod pazduhami: Toplota in vlaga zagotavljata idealne pogoje za nastanek kožnega volka med gibanjem.
- Prsi: Intertrigo se pri ženskah pogosteje pojavlja pod prsmi, saj je tamkajšnja koža zaradi modrčka hitro razdražena.
- Genitalni in analni predeli: Toplo in vlažno okolje na teh predelih mehča kožo in omogoča razvoj intertriga.
- Trebušne gube: Pri osebah s prekomerno telesno težo se lahko vlaga nabira v trebušnih gubah, kar ob trenju povzroči nastanek intertriga.
- Stegna: Med športom se lahko notranja stran stegen drgne druga ob drugo, kar sproži zapletanje kože.
Kateri so dejavniki tveganja za intertrigo?
Intertrigo se lahko razvije pri vseh, ne glede na starost in telesno pripravljenost. Nekateri dejavniki tveganja za razvoj intertriga so:
- Debelost: vlaga se hitro nabira v telesnih gubah in mehča kožo.
- Šport: znojenje med športom povzroči povečano vlažnost kože in ob trenju sproži intertrigo. To še posebej velja za pohodništvo, tek in kolesarjenje.
- Tesna oblačila: tesno prilegajoča se oblačila lahko omejijo kroženje zraka in zadržujejo vlago na telesu.
- Neustrezna higiena: Če vlažne kože ne očistimo in posušimo pravilno, je lahko gojišče bakterij in glivic.
- Bolezni: Pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in sladkorno boleznijo je tveganje za intertrigo večje.
- Dojenčki: Novorojenčki in dojenčki imajo veliko kožnih gub, zlasti na vratu in nogah. Obenem je njihova koža občutljiva. Če vlažnih predelov ne posušimo pravilno, se hitro razvijejo rdečica in okužbe.
- Bolezni kože: Pri ljudeh z obstoječimi kožnimi boleznimi, kot sta luskavica in nevrodermitis, je večja verjetnost, da bodo zboleli za intertrigo.
- Odvečna koža: Zaradi velike izgube telesne teže nastanejo številne kožne gube, v katerih se lahko nabira vlaga.
Kako se zdravi intertrigo?
Zdravljenje intertriga je odvisno od resnosti bolezni. V začetni fazi z rdečico in srbenjem se zdravijo predvsem simptomi. Če se je že razvila okužba z bakterijami ali glivičnimi kvasovkami, je potrebno zdravilno zdravljenje proti povzročiteljem bolezni. Poleg tega lahko zdravljenje kožnega volka podpremo tudi s spremembami vedenja.
Kateri ukrepi pomagajo pri intertrigu?
V zgodnjih fazah blagih simptomov sta zelo pomembna higiena in ustrezni vedenjski ukrepi. Pomembni so:
- redno čiščenje prizadetih predelov kože z vodo in blagim milom.
- Temeljito osušiti področja po vsakem stiku z vlago ali po močnem potenju. Kožo je treba obrisati z mehko brisačo, ne da bi pritiskali nanjo. Za sušenje lahko uporabite tudi sušilec za lase, če je stik z njim boleč.
- Izbira ustreznih oblačil bo omogočila dostop zraka do kože in vpijanje vlage.
- Trenje v vnetih kožnih gubah lahko v vročem vremenu zmanjšate z uporabo vložka iz gaze ali bombažne tkanine.
- Preizkušena in preizkušena domača zdravila pomagajo pri akutnih simptomih.
Katera oblačila so primerna za Intertrigo?
Oblačila imajo velik vpliv na razvoj intertriga. Koža mora ostati čim bolj suha, da se ne zmehča in postane občutljiva. Pri tem si lahko pomagate z nekaj ukrepi:
- Naravni materiali: oblačila iz naravnih materialov, kot je bombaž, dihajo in absorbirajo veliko vlage s telesa. Hkrati je bombaž še posebej prijazen do kože in primeren za alergike.
- Široki kroji: Ohlapnejša oblačila, ki se ne prilegajo tesno, omogočajo, da do kože pride več zraka, in ustvarjajo manjši pritisk na kožo.
- Brez sintetičnih vlaken: Sintetične tkanine, kot sta poliester in najlon, ne dihajo. To pomeni, da do telesa ne pride zrak in oseba se bolj znoji. Izjema so funkcionalna oblačila za šport. Ta vsebujejo posebne membrane, ki odvajajo vlago stran od telesa.
- Menjava oblačil: Če so oblačila postala vlažna, jih je priporočljivo hitro zamenjati.
Katera domača sredstva pomagajo pri intertrigu?
Obstaja več preizkušenih domačih zdravil, ki so se izkazala za učinkovita v obliki kreme, mazila ali obkladkov. Pri blagih simptomih ta sredstva skupaj z ustreznimi ukrepi pogosto zadostujejo za zdravljenje stanja. Med njimi so:
- Cink mazilo: Cink deluje izsuševalno, ščiti kožo in celi rane. Rahlo mazilo nanesemo na prizadeta mesta vsaj dvakrat na dan.
- Čarovnica: Čarovnica vsebuje tanine, ki zmanjšujejo srbenje in vnetje. Čarovnica ima tudi adstringentni učinek, kar pomeni, da kožo skrči. S krčenjem kože se zmanjša površina rane in s tem pospeši celjenje. V ta namen so primerne kreme na osnovi čarovniškega lešnika ali redni vlažni obkladki.
Katera zdravila pomagajo pri okužbi z intertrigo?
Če rdečina traja več dni ali če rana solzi, so se v rani morda naselile bakterije ali glive. V teh primerih je potrebno zdravljenje z antibiotiki ali antimikotiki. Te lahko uporabite šele po ustrezni diagnozi, ki jo postavi dermatolog. Za postavitev diagnoze se odvzame vzorec kože in z mikroskopom preveri prisotnost patogena. Po oceni bo zdravnik izbral zdravilo glede na patogen.